Cepiva skozi oči povprečne mame - Kakšno vlogo ima pri cepljenju moja vera?

Iskalnik

Cepiva skozi oči povprečne mame - Kakšno vlogo ima pri cepljenju moja vera?

Pred branjem tega članka toplo priporočam, da si preberete članke Cepiva skozi oči povprečne mame – Od kje pride dvom 1. del in 2. del,  Cepiva skozi oči povprečne mame – Ali so cepiva varna in učinkovita, ter Cepiva skozi oči povprečne mame – zakaj me silite, saj boste izvedeli kako se je v meni naselil dvom v cepiva, kako varnost in učinkovitost (cepiv) dojemam jaz, ter kaj si mislim o zakonsko obvezujočem cepljenju. Kot kristjanka pa je prav, da se te pereče teme dotaknem tudi iz verskega vidika.

Kot mi je znano, se cerkev nikoli ni opredelila glede te skrajno občutljive teme. Ko takole čisto brez predsodkov in brez kakršnih misli o »zarotah« razmišljam o človeškem življenju, mi na misel pride najprej nedotakljivost življenja. Naša znanost v zadnjih letih in stoletjih napreduje s svetlobno hitrostjo in nemalokrat za svoje eksperimente izkorišča živa bitja, tudi ljudi. Ko berem o takih in drugačnih napredkih medicine, se mi velikokrat zdi, da se človek igra Boga. Zdi se mi, kot bi želeli sami sebi dokazati, da smo vsemogočni in da je človek vladar vesolja. Da ne bo pomote, znanost podpiram, vendar pod pogojem, da je pri tem ohranjeno dostojanstvo vseh živih bitij.

Znanost podpiram, vendar pod pogojem, da je pri tem ohranjeno dostojanstvo vseh živih bitij.

Kot kristjanka verjamem, da je človek Božja stvaritev in le on lahko odloča o tem, kdo se bo rodil in kdo umrl. Globoko verjamem v to, da se vsaka stvar zgodi z namenom (tudi bolezen). Verjamem pa tudi, da bo človek umrl, ko bo prišel njegov čas, ne glede na to s koliko cepivi se cepimo. Vendar pa je v človekovi naravi, da ga je strah. Iz strahu pred bolečino, trpljenjem in smrtjo so se »rodila« tudi cepiva, s katerimi želimo naš strah pregnati, potlačiti, zatreti, saj se z njim nismo pripravljeni soočiti. Lep primer tega je opevan virus Ebole, ki naj bi izbruhnil »nekje«. Nikjer v naši bližini ga ni, pa nas je že na smrt strah in iščemo cepivo, ki naj bi bilo naša rešitev pred »večno pogubo«.

Naj ne bo pomote… ne želim si takih in drugačnih epidemij, množičnega umiranja in vsesplošne anarhije. Želim pa si, da bi se vsak človek znal soočiti tudi s strahom, preden poseže po »obljubljeni rešitvi«.

Pa pustimo ob strani epidemije, smrt in podobne teme. Cepiva znajo biti sporna predvsem iz drugega vidika in sicer tistega kar vsebujejo. Na spletu sem pred časom našla informacijo, da cepiva vsebujejo genetski material splavljenih človeških zarodkov. Te informacije lahko najdete na slovenski spletni strani Naravna imunost ali spletni strani Vactruth.com Torej za proizvodnjo cepiv, farmacevtska podjetja uporabljajo splavljene otročičke (četudi jih medicina tako ne poimenuje).

Ko pogledam svojo dojenčico, v njenih potezah in karakterju vidim sebe in mojega moža. V njej ni ničesar drugega, kot moji geni in geni mojega moža. Pri srcu me stisne, ko pomislim, da bi s cepljenjem v svoje telo dobila še gene "nekoga tretjega". Srh me spreleti ob misli, da bi v telo moje malčice vbrizgali substanco, ki vsebuje genetski material mrtvega otročička nekoga, ki si ga po vsej verjetnosti ni želel. To malo trupelce naj bi potem "v znanstvene namene" nečloveško razkosali in ga v obliki celic uporabili v cepivu s katerim naj bi cepili MOJEGA otroka. Le kdo bi vedel kako naj bi geni tega ubogega otročička vplivali na zdravje in razvoj mojega otroka?!

Sploh ni pomembno kakšne veroizpovedi je človek, da se mu cel koncept zdi popolnoma nesprejemljiv in zgrešen!

Kot kristjanka splava ne podpiram in sem prepričanja, da je človeško življenje nedotakljivo vse od spočetja do smrti. Ne glede na to ali je bil nek zarodek (beri otrok) splavljen kot neželen ali kot nesrečni splet okoliščin, je kakršna koli uporaba njegovih delov v znanstvene namene s krščanskega vidika sporna. S krščanskega vidika je oplojeno jajčece že človek in človeško življenje je nedotakljivo. Iz tega torej lahko povežem, da sta krščanstvo in cepljenje nezdružljiva pojma?!?
 

Kot kristjanka splava ne podpiram in sem prepričanja, da je človeško življenje nedotakljivo vse od spočetja do smrti.

Glede na to, da smo bili v zadnjih tednih priča velikim diskusijam o cepivih s strani zagovornikov in nasprotnikov (obveznega) cepljenja, bi bilo morda za pričakovati, da svoje mnenje javno izrazi tudi slovenska Cerkev.

Še enkrat želim poudariti, da ne obsojam nikogar, obenem pa od vseh ljudi pričakujem enako, da me ne obsojajo, ne glede na to, ali so enakega mnenja glede cepiv ali ne. Starši, ki smo v dvomih glede cepiv in svoj dvom javno izrazimo, smo pogosto tarča kritik in obsojanj tistih, ki (slepo) verjamejo v cepiva. Včasih imam celo občutek, da so ravno tisti starši, ki najbolj pljuvajo po "drugače" mislečih, globoko v sebi najbolj v dvomih, da so ali bodo ravnali prav, ko so ali bodo cepili svojega otroka. Namreč najtežje kar človeka lahko doleti je, da spozna, da je s svojimi dejanji (nenamerno) škodil svojemu nebogljenemu otroku. V človekovi naravi je, da mu je na smrt težko priznati napako, zato skoraj vedno odreagira na način: "Napad je najboljša obramba".

Menim, da ima vsak pravico ravnati po svoji vesti. Vidim pa, da je mnogo tistih, ki so v dvomih glede cepljenja in ne vedo, kakšna odločitev (v primeru da bi se lahko samostojno odločali), bi bila prava. Jaz se v mnogih primerih, ko me obhajajo dvomi držim načela: »Sprejmi tisto odločitev, ki te pomirja!« Če vas pomirja dejstvo, da je vaš otrok zaščiten le s cepljenjem, potem ga cepite, če pa vas ob misli na cepivo v telesu vašega malčka obide dvom, pa poiščite več informacij na spletnih straneh Naravna imunost ali se pridružite Facebook skupini "Svoboda odločanja glede cepljenja otrok", kjer boste našli več tisoč staršev, ki jih obhajajo enaki dvomi in se borijo, da bi se nekoč o zdravju svojega otroka lahko odločali sami.

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.