Dojenje v različnih dojenčkovih obdobjih

Iskalnik

Dojenje v različnih dojenčkovih obdobjih

Ko sem danes zjutraj prvič podojila svojo 10. mesečno dojenčico in jo opazovala med sesanjem, me je obšel občutek nostalgije. V mislih so se mi odvile vse zgodbe dojenja od rojstva naprej, vse težave s katerimi sem se soočala in vsi lepi občutki ob misli, da mi je uspelo »zvoziti« samo z dojenjem. Ob vsem tem premišljevanju sem doumela, da lahko dojenje moje malčice kategoriziram v različne časovne segmente.
 
1. mesec – KALIBRACIJA

Prvi mesec nama je bilo z dojenčico najtežje. Potrebno je bilo najti ritem spanja, hranjenja, crkljanja, previjanja in še česa. Naša pikica je prvi mesec »visela« na dojki tudi po uro ali več. Ker sem mamica prvič, na začetku niti nisem vedela ali sesa  ali se zgolj crklja in ali kaj poje ali sesa v prazno. Z motivacijo in veliko moževe podpore, sem se uspela izogniti raznim črpalkam, tehtnicam, dudam, stekleničkam, ipd. V zavesti sem imela zgolj eno… Če so zmogle naše babice, zmorem tudi jaz! Tako sem svojo dojenčico pustila, da je mojo bradavico cucljala, sesala, vlekla kadar ji je zapasalo, ne da bi se obremenjevala s tem, ali je jedla ali se zgolj crkljala in ali je minilo 10 minut ali 3 ure od zadnjega podoja.
 
1. do  3. mesec – MARATONSKO DOJENJE

Prve mesece je bil smisel najinega življenja dojenje. Normalno je, da novorojenčki nimajo prav veliko sesalne sile, zato lahko en sam podoj traja tudi po uro ali več. Ko sem v čisti tišini štela požirke naše dojenčice med dojenjem, sem jih naštela bore malo. Na vsake 4 potege je prišel na vrsto požirek pa še to tak majcen, miniaturen. Ni čudno, da je potem trajalo tako dolgo, da se je naša pikica najedla. Ker pa je bila naša biba tudi lenobica, si je med podojem večkrat vzela tudi pavzo. Včasih je potrebovala zgolj nekaj minut, da si nabere moči za novo sesanje, včasih pa je celo zadremala na dojki od napornega sesanja. Za dojenčka je dojenje tako naporno, kot za nas tek na dolge proge, zato se mi je zdelo prav, da ji dam čas in ji omogočim, da se podoji tako, kot ji paše. Če se želi dojiti 3 ure pa naj se, saj zato pa sem na porodniškem dopustu. Kljub vsemu, pa je bilo tako dojenje zame precej naporno. Ni ravno mačji kašelj po uro ali več sedeti na mestu. Najlažje mi je bilo dojiti na mehkem kavču s pomočjo blazine za dojenje, ponoči pa leže v udobju svoje postelje. Pri vsem tem pa me je tolažilo dejstvo, da bo tudi to minilo.
 
3. do 6. mesec – FIRBČEK SE DOJI SAMO ŠE LEŽE

Ko je naša dojenčica dopolnila 3. mesec se je njeno vedenje spremenilo, kot bi nekdo pritisnil na gumb. Poleg tega, da se je spremenil njen ritem spanja, da jo je med spanjem začel motiti hrup, da je bistveno več hotela biti pokonci, da ni marala več ždeti v košari vozička in še in še, se tudi ni več želela dojiti na blazini za dojenje. Poizkusila sem vse mogoče položaje v naročju sede, polsede in ne vem kaj še, pa nič ni pomagalo. Naši pikici se je pri 3. mesecih odprl nov svet in vse kaj druga ji je bilo zanimivo medtem, ko sem jo imela v naročju, kot pa moja bradavica. Dojiti sem jo uspela zgolj in samo leže. V tem položaju ni mogla vrteti glave naokrog in je bila nekako »fiksirana« na mojo dojko. Tudi, če smo šli kdaj kam na obisk, sem naše gostitelje prosila, da mi za nekaj minut odstopijo posteljo ali kavč za dojenje. Če pa smo bili v situaciji, ko dojenje leže res ni bilo mogoče, pa mi je pri dojenju pomagal mož, ki mi je v sedečem položaju pomagal držati našo bibo čim bolj pri miru v mojem naročju, pri tem, ko sem ji glavo čim tesneje (a vseeno dovolj nežno) držala k dojki. Da naša radovednica ni imela take želje gledati okoli, je pomagala tudi plenica obešena čez mojo ramo, ki ji je zastirala pogled. Na srečo se je vsaj podojila veliko hitreje, kot prve mesece, saj bi v nasprotnem primeru za en podoj potrebovala kar cel dan.
 
6. do 9. mesec – EKSPRES DOJENJE IN GOSTA HRANA

Ko pogledam nazaj, je bilo obdobje med 6. in 9. mesecem z vidika dojenja najbolj mirno. Moja mala se je v treh mesecih nagledala okolice, svet ji je bil dokaj poznan in tako je počasi minilo tudi firbčno obdobje. Pri slabih 6. mesecih nam je naša biba precej očitno dala vedeti, da si želi goste hrane. Z uvajanjem le te nismo imeli prav velikih težav, saj je jedla skoraj vse, kar smo ji ponudili. Kljub vsemu, pa se je po vsakem obroku vedno tudi še podojila. Dojenje mi je postalo v še večji užitek. Naša pikica je bila že tako velika in močna, da je z nekaj globokimi požirki, uspela napolniti svoj želodček in sprazniti mojo dojko, včasih celo obe. En podoj tako ni nikoli trajal več kot 5 minut. Izjema je bilo dojenje pred spanjem, kjer se je poleg hranjenja tudi crkljala in uspavala na dojki.
 
 
9 + mesec  -  »MULTITASKING« DOJENJE

Ženske smo znane po svoji sposobnosti opravljanja več opravil hkrati. Očitno se je te sposobnosti že zelo zgodaj naučila tudi moja dojenčica. Odkar se je naučila plaziti, je svet okoli nje čisto preveč zanimiv, da bi ga zamudila zaradi dojenja. Do 9. meseca mi je hčerkica z jokom ali sitnarjenjem vedno jasno dala vedeti, da je prišel njen čas za dojenje ali hranjenje, po 9. mesecu pa je odkrivanje sveta postalo prioriteta in je včasih na hrano kar pozabila. Na srečo vsaj jaz nisem, če pa že pa so me na to, da je prišel čas za podoj, spomnile polne dojke. Vendar pa Bog ne daj, da bi našo bibo zmotila med njenim odkrivanjem neznanega. V tem primeru me je čakal upor, protest, bojkot in gladovna stavka. Še najlažje mi je bilo usesti se poleg nje, kjerkoli že je bila, dvigniti majico in čisto nazorno pokazati, da je čas za »cucl mucl«. Ob tem se ji še vedno zasvetijo očke, z navdušenjem se priplazi v moje naročje, me zajaha kot konjička in kar sede napade mojo dojko. Medtem, ko se doji pa se obvezno čohlja po glavi, se vleče za ušesne mečice, treplja mene po prsih, v zraku lovi moje lase, včasih pa se celo z nogami odriva od tal in med dojenjem poskakuje, kot bi zares jahala konjička. Ni kaj, to so že prvi zametki »multitaskinga«, ki se bo nekoč kazal v tem, da bo lahko z eno roko držala v naročju otroka, z drugo s kuhalnico mešala po loncu, obenem pa še po telefonu govorila možu kaj naj kupi v trgovini.

Ni kaj, dojenje je lahko naporno, prijetno, zabavno in še kaj. Važno pa je, da si te neprecenljive trenutke naredimo čim lažje a hkrati sledimo otrokovemu razvoju.
 
Kategorije: 
Moj dojenček

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.