Goli otroci

V toplih dneh, ki so za nami in tudi pred nami, se z družinico rada odpravim kam na izlet. Pa naj si bo to na piknik ob kako reko, toplice ali pa na morje. Predvsem na morju, ko mirno ležim na plaži, moj mir zmotijo vriskajoči ali jokajoči otroci. Hote ali nehote svoj pogled vedno usmerim proti prodirajočemu zvoku in lej ga zlomka velikokrat naletim na meni osebno neljub prizor golega otroka, ki teka sem ter tja, se igra na tleh ali pa ob vodi veselo maha staršem, ki so nekaj metrov stran. Pa sem začela malo razmišljati o tej goloti.

Kot mama svoji hčerki seveda želim, da se počuti dobro. Verjamem, da znajo biti plenice precej nadležne, posebej poleti, ko je vroče. Tudi sama privoščim svoji pikici, da malo »zlufta« ritko, ampak… v intimi našega doma. Priznam, že ko smo na kakem javnem mestu, v parku, festivalu ali pa na obisku imam zadržke glede previjanja pred množico. V takem primeru nekako s svojim telesom in torbo vsaj deloma poskušam zakriti intimne predele svoje dojenčice pred drugimi ljudmi. Ne zdi se mi prav, da bi razkazovala spolne organe svoje hčerke širnemu svetu, še posebej ljudem, ki jih ne poznam. Nikakor pa ne bi mogla na morju svoje hčerke imeti kar gole, pa ne zato, ker ji ne bi privoščila malo svobodnega gibanja, ampak preprosto zato, ker ne vem kdo je oseba, ki leži, stoji, sedi poleg ali pa nekaj metrov proč. Ne morem si zatiskati oči, saj vem, da je na cesti veliko pedofilov, ki pa niso kaki razbojniki z brado, palico ali kljuko na roki, da bi jih prepoznal in šel proč. Pedofili so čisto običajni ljudje, z urejeno pričesko, obleko, službo, morda celo družino. Kako pa naj vem, da poleg mene ne sedi pedofil/ka, ki pod pretvezo prijaznega gospoda ali gospe, s poželjivostjo bulji v mojega golega otroka in si predstavlja… raje nočem vedeti kaj. Pa saj tudi če bi bil otrok oblečen, verjamem, da bi lahko enako buljil in si predstavljal Bog ve kaj, vendar intimni organi se z razlogom imenujejo INTIMNI, zato jih je potrebno zakriti pred neželenimi očmi.

Pa pustimo pedofile. Pravzaprav ne želim, da kdorkoli gleda intimne predele moje hčerke, četudi je še dojenčica. Sicer pa kakšno vezo sploh igra starost otroka? Kdaj naj bi ga začeli zakrivati? Ko je star leto dni, dve, deset, ko pride v puberteto? Ali nima dojenček od svojega rojstva prav tako spolnih organov kot, pet, desetletnik? Če pogledam iz evolucijskega vidika, so sramne dlake tiste, ki nam ljudem omogočajo zakrivanje intimnih predelov. Otrok jih nima, pa mora biti zato res izpostavljen vsem pogledom? Če pogledam iz Krščanskega vidika, pa smo ljudje z izvirnim grehom pridobili tudi občutek imenovan sram in že prva človeka sta si nato iz figovih listov naredila obleki, ki sta zakrivali njuna spolna organa. Ali to pomeni, da otroci, ki lahko goli tekajo sem ter tja nimajo sramu? Kako pa starši vedo kdaj ta občutek dobijo? Morda še bolj pomembno vprašanje bi bilo, zakaj otroci sploh dobijo občutek sramu?

Ko sem sama sebe vprašala slednje, sem se pošteno zamislila. Otroci v svojem najzgodnejšem obdobju globoko dojemajo okolico. Ker želimo, da naši otroci niso izpostavljeni negativnim vibracijam ali negativnemu okolju, svoja življenja velikokrat prilagodimo. Na primer, če se starša kregata v prisotnosti otrok, se to otroku ali dojenčku globoko vtisne v njegovo podzavest in bo kot najstnik ali odrasel lahko imel veliko psihosomatskih travm zaradi tega. Zato se veliko staršev zavestno odloči, da se ne kregajo v prisotnosti otrok. Veliko staršev namesto v vrtec, otroka raje da v varstvo starim staršem, če imajo to možnost, ker se otroci tam počutijo bolje, varneje in ker otroci odhod v vrtec lahko dojemajo kot zapuščenost.  Kako lahko nekateri starši potem mislijo, da otrok ali dojenček ne dojema (negativnih) dražljajev na področju spolnosti?

Kot mamica spoštujem hčerkine spolne organe in vsekakor to pričakujem od vseh ljudi, vendar pa vem, da temu ni tako, zato je moja dolžnost, da zaščitim njeno intimnost. Prav nič me ne stane, če ji namesto vroče plenice na ritko nataknem kopalke ali pa bombažne hlačke, kjer njena ritka prav tako diha in je poleg tega še zaščitena pred vsemi neželenimi pogledi. Tudi sama sem kot otrok vedno nosila kopalke in še prav fino se mi je bilo v vodi igrati z vsemi tistimi plavajočimi trakci in volančki na kopalkah, zato jaz ne vidim prav nobenega argumenta zakaj bi otroci morali okoli skakati povsem goli, veliko pa je argumentov , ki so proti temu in le ti dragi moji bralci hodijo po našem ljubem planetu, zato se naslednjič, ko boste v javnosti slekli svoje otroke, najprej ozrite okoli sebe.