Prišla je spet teta s Krvavca

Iskalnik

Prišla je spet teta s Krvavca

Vsakega obiska sem vedno vesela, saj mi popestri dan. Le obiska tiste nadležne tete s Krvavca se nikakor ne morem veseliti. No za tiste, ki še niste ugotovili, da ne govorim o dejanski osebi, naj povem, da imam v mislih mesečno perilo oz. menstruacijo.
 
Prvo menstruacijo sem dobila precej pozno v primerjavi z vrstnicami in ko je prišla sem se je neskončno razveselila, saj je naznanjala vstop v svet odraslih. Takrat pa sem se je razveselila tudi zadnjič. Moje menstruacije so bile precej boleče od samega začetka in včasih niso pomagale niti protibolečinske tablete. Moja mama me je tolažila z mislijo, da se je tudi sama ubadala z enako težavo in da je le ta izginila po porodu. Meni pa se je do poroda zdelo neskončno dolgo, če sploh kdaj bo. Menstruacija je tako postala mesečna nadležna muha, ki jo je bilo treba preživeti.

Šele ko sem spoznala svojega moža in sva se kasneje, v času zaroke, udeležila tečaja naravnega uravnavanja spočetij, sem na mesečno perilo začela gledati drugače. Dojela sem, da je menstruacija bistvo moje plodnosti in s tem ženskosti. Ni nadležna muha, ampak blagoslov, ki sem ga deležna. Brez menstruacije moji hormoni ne bi bili taki kot so, v sebi ne bi nosila te čutnosti, ki me dela žensko in brez nje tudi ne bi mogla postati (biološka) mati.

Dojela sem, da je menstruacija bistvo moje plodnosti in s tem ženskosti.

Ko sva z možem po poroki začela naravno načrtovati najino družino in sva si otroka želela, pa je menstruacija v mojih očeh spet postala »teta zloba«. Vsak mesec sem si želela, da se le ne pojavi tisti rdeč madež na mojih spodnjicah in kar nekaj mesecev me je čakalo razočaranje in jeza. Da, bila sem jezna in to na menstruacijo, ker je kljub vsemu prišla. Saj na koga pa bi še lahko bila jezna?!
 
 
In končno je prišel tudi mesec, ko je »teta« ostala doma, v moji maternici pa se je razvijalo novo bitje. Dnevi brez bolečin, vložkov, tamponov in skrbi so bili res super. Ni mi bilo več treba na roke drgniti spodnjic, če se mi je zgodila nezgoda. Nič več ni bilo računanja kdaj gremo lahko na morje ali v toplice. Konec je bilo tudi skrbi kaj obleči, ko pričakujem ali imam menstruacijo.  Priznam, to so bili meseci, ko sem imela menstruacijo najraje.
 
Nato je prišel dan poroda in z njim nekaj tedenska čišča. Uf ta neprijetna stvar. Posebno v prvih nekaj dneh, se niti premakniti nisem mogla, ne da bi bilo pod menoj vse rdeče. Obdobje čišče je pri meni trajalo približno 4 tedne. Uf groza, cel mesec »menstruacije«, ko takole pomislim. Poleg vsega pa se je bilo potrebno še privajati na novega družinskega člana. Včasih sem pomislila, da je to Božja kazen, ker menstruacije nikoli nisem marala. Ali pa, da plačujem za pretekle mesece, ko sem uživala v svobodi. Kakorkoli že, tisti nadležni mesec je minil in zopet sem bila »svobodna«.  Res pa je da nisem vedela kako dolgo bo ta svoboda trajala. Nekako sem predvidevala, da sodim v tisti velik odstotek žensk, ki jih teta ne obišče toliko časa, dokler polno dojijo. In na srečo sem imela prav. Minilo je natanko 7 mesecev od poroda, ko je teta pozvonila na moja vrata.
 
 
Ko sem prvič zagledala tisti čuden rjav izcedek na mojih spodnjicah po toliko mesecih, sem pomislila na vse kaj drugega kot na mesečno perilo. Mogoče sem se malo prehladila ali pa imam morda ovulacijo?! Iz kljubovanja nalašč nisem vstavila vložka v spodnjice, pa sem kasneje ugotovila, da bi bilo bolj pametno če bi ga vseeno. Namreč teta je potrkala na moja vrata z vso močjo in brez mojega dovoljenja vstopila v moj svet z vso silo. Najprej me je preplavilo razočaranje, ker je moj čas udobja šel po gobe, nato pa sem presenečeno ugotovila, da je moja mama imela prav, ko me je vsa ta leta tolažila z besedami: »Po porodu bo bolje.« Res, bolečine nisem čutila. Niti enega krča nisem začutila v trebuhu, kar me je šokiralo in navdalo z zadovoljstvom. Seveda imeti menstruacijo še zdaleč ni postalo prijetno. Utrujenost, razdražljivost in nelagodje nista izpuhteli, vendar pa sem presrečna, ker se poleg vsega tega ne zvijam več v krču od bolečin.
 
Danes lahko na menstruacijo gledam drugače. Težko se bom kdaj znebila občutka nadležnosti, vendar pa me menstruacija dela ženo in mamo, kot sem danes. Ženo, ker je od nje precej odvisna moja zakonska spolnost in mamo, ker brez nje danes ne bi mogla pestovati prečudovitega bitja, ki mi je bilo podarjeno. In če danes pomislim na bolečo pot, ki sem jo morala prehoditi v svojih skoraj 15. letih lahko rečem, da je bilo vredno tudi to potrpeti.

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.