Članki

V prvem delu članka z naslovom Cepiva skozi oči povprečne mame – od kje pride dvom 1. del, ste lahko izvedeli kdaj sem prvič v življenju podvomila o tem, da so cepiva »dobra«. Tokrat pa bom razkrila kaj se je dogajalo pri pediatru, ko sem izrazila svoj dvom.

Glede na to, da v zadnjih tednih kot bombe z neba padajo članki na temo cepljenja, sem se te »boleče« teme lotila še sama. Za začetek naj povem, da nimam nikakršnega medicinskega znanja, da bi lahko podajala »strokovna« dejstva o cepljenju. Sem čisto običajna državljanka Republike Slovenije z dojenčico, ki ji želi nuditi najboljše kar lahko, ter jo zaščititi pred vsem, kar bi ji lahko škodilo. Pri tem pa ne smem pozabiti dodati tudi tega, da imam lastno pamet, ki mi za sedaj še dobro služi, da lahko berem, poslušam in spremljam dogajanje okoli sebe.

Ker smo ljudje družabna bitja, imamo običajno veliko prijateljev, znancev in sorodnikov, ki so nam blizu. Veliko prijateljev pa pomeni tudi, da ima vedno kdo rojstni dan, vedno se kdo rodi, poroči, ima obletnico, ipd. Jaz vsakemu vedno čestitam iz srca, kolikor pa mi čas dopušča, pa poskušam vsaki čestitki dodati osebno noto. Za vsakega se želim posebej potruditi, si vzeti čas in sama izdelati vsaj voščilnico.

Včasih, ko nimam idej, kaj skuhati za kosilo, se spravim v shrambo ali pred hladilnik in toliko časa gledam sestavine, ki jih imam na voljo, da v mislih iz njih že skuham kosilo. Tako sem dobila tudi idejo za tele polpete iz zelenjave, banane in piščančjega mletega mesa, ki sem jih poimenovala kar mix polpeti.

V prejšnjem delu članka je bilo napisanega nekaj o vzpostavitvi dojenja, tokrat pa se bomo posvetili konkretnim težavam s katerimi se soočajo mamice.

Nikakor ni skrivnost, da sem goreča zagovornica dojenja. To vsekakor ne pomeni, da kritiziram vse tiste mame, ki svoje otročiče hranijo po steklenički. Verjamem, da tista mama, ki se odloči otroka hraniti raje po steklenički, nima dovolj ustreznih informacij glede dojenja.

Ni prav veliko ljudi, ki bi se lahko uprli slastni lazanji. Tudi pri nas doma radi rečemo, da smo podobni Garfieldu, ki obožuje lazanjo. Jaz sem se namesto klasične lazanje lotila take, ki malo izstopa po sestavinah. Vanjo sem namreč vkuhala tisto, kar sem pač imela pri roki.

V prvem delu članka ste si lahko prebrali kateri sta prvi dve možnosti, ki bi jih kot starši lahko ponudili vašemu otroku, v kolikor bi se izkazalo, da je vaš otrok nadpovprečno inteligenten ali nadarjen. Članek si lahko preberete tukaj. V tem delu pa si boste lahko prebrali še ostali dve opciji in pa o mojem razmišljanju za katero izmed njih bi se v tej situaciji odločila sama.