Kako se znebiti trdovratnih madežev?

Drage gospodinje in gospodinjci, prepričana sem, da ste tekom vašega življenja že naleteli na kak madež, ki ga pod nobenim pogojem niste spravili iz tkanine. Tudi meni se je. Ko sem bila še »samska« in je moje perilo prala mama, se s takimi madeži nisem kaj dosti obremenjevala. Tu in tam pa se je zgodilo, da kakšnega ni bilo moč odstraniti. Čisto podzavestno sem za uničeno oblačilo okrivila svojo mamo češ, da se ni dovolj potrudila pri odstranjevanju le tega. Seveda tega nisem naglas izrekla. Konec koncev sem bila sama kriva, da sem oblačilo umazala.

Ko je prišlo kdaj do kake nesreče z madežem se kaj dosti nisem niti obremenjevala. Po tihem sem si rekla: »Ups! No, saj bo mami očistila.« Ko je moja mama kasneje tarnala, da je dobila žulje od drgnjenja na roke madežev z mojega perila, se mi je vse skupaj zdelo celo hecno. »Žulje?! V 21. stoletju, ko imamo umivalnik, vodo in tisoče pripravkov za odstranjevanje madežev? Čemu potem vse tiste reklame srečnih gospodinj po televiziji, ki brez truda odstranijo vse madeže?«, sem si mislila. No svoje mame nisem razumela vse dokler nisem sama postala gospodinja in dobila dojenčka.
 
Naši najmlajši so tako ljubki in prisrčni dojenčki, vendar ti naši sončki tudi kakajo in bruhajo. Ko pa se začne še obdobje hranjenja pa vse skupaj postane še bolj pestro.

Pri nas smo imeli obdobje, ko je naša mala pikica, takrat še izključno dojena, kakala zgolj tekoče blato in to tako, da ji je čisto vedno udarilo čez plenico po hrbtu. Seveda se je to zgodilo v vsega skupaj dveh sekundah po kakanju in jaz nisem mela niti časa priti do previjalne mize, že je vse premočilo. Če sem imela srečo je premočilo le do bodija, če pa sem predolgo čakala, pa je premočilo tudi čez pajacek, vse do posteljnine. Včasih je bilo blato čisto redko, včasih pa sem na bodiju imela pravo malo kašico. Prve nekajkrat sem verjela, da bo pralni stroj in nekaj tekočega praška naredilo čudeže in ven potegnem bleščeče perilo, kot novo. Po nekaj uničenih in »zapranih« bodijih sem dojela, da so vse reklame, ki sem jih videla po televiziji, nateg stoletja. Nato sem se zadeve lotila po kmečki logiki. Zadeve se je potrebno lotiti TAKOJ!

Ko je pikica previta, na varnem in zadovoljna sama s sabo, je čas za pranje njenega umazanega perila. Naj si bo to pokakan bodi, zamazan slinček ali od hrane umazana obleka (po možnosti moja). Umazano perilo najprej odnesite v banjo ali tuš in ga z vročim tušem z največjim pritiskom sperite. Večino madeža ali pa vsaj gosti delci, gredo ob tem običajno že stran. V kolikor vam ostane še madež, vzemite perilo v umivalnik in ga namilite z milom za odstranjevanje trdovratnih madežev, nato pa takoj močno (odvisno od občutljivosti tkanine) podrgnite najprej z roko, nato pa še s krtačo za perilo s srednje trdimi ščetinami.  V kolikor po dveh minutah drgnjenja s krtačo madež še ni izginil, pustite namiljeno perilo stati pol ure, nato pa znova ponovite postopek z drgnjenjem. Oblačilo nato potisnite v pralni stroj in operite, ali pa ga z vročim tušem sperite in pustite da se na zraku posuši, ter operite v pralnem stroju z ostalim perilom, kot običajno.

Priznam, nisem ljubiteljica pranja na roke, vendar po vseh preizkušenih sredstvih za odstranjevanje madežev in kar nekaj uničenih oblekah, sama ne vidim druge rešitve. Drži pa tu pravilo, da prej kot sperete madež z vročim tušem, več je verjetnosti, da vam ne bo treba drgniti na roke. Jaz tako brez problema namreč odstranim sveže madeže soka rdeče pese, zelenjavnih juhic, paradižnikove omake, pokakanih tetra pleničk, itd. Madeži od zemlje in krvi pa običajno potrebujejo še malo mila.

Moj svet je tako bolj miren in moja denarnica mi je hvaležna, da mi ni potrebno kar naprej kupovati novih oblačil. Se pa tu in tam še vedno zgodi, da kak madež tudi spregledam in tako moramo imeti v omarah prostor za obleke »za doma«, ki so malo popackane in tiste za »bolj fino«, ki še niso omadeževane. Pa saj za doma je vse dobro… dokler ne dobimo obiskov.